
Poslovodstvo, nadzorni svet in insolventnost
- Delavnice, predavanja in seminarji: Poslovodstvo, nadzorni svet in insolventnost
- Študija o kapitalski ustreznosti in plačilni sposobnosti podjetja ter potrebnih in možnih ukrepih
- Redno spremljanje in upravljanje kapitalske ustreznosti, plačilne sposobnosti ter tveganj
- Preliminarna analiza finančnega položaja, možnih ukrepov in možnosti za izvedbo prisilne poravnave in postopkov zaradi odprave grozeče insolventnosti
- Analiza morebitne (grozeče) insolventnosti in časa nastopa le-te
- Svetovanje v zvezi z insolventnostjo
Osnovna zakonsko opredeljena naloga poslovodstva pri finančnem poslovanju podjetja je njegovo prizadevanje za plačilno sposobnost podjetja. Navkljub skrbnemu in profesionalnemu prizadevanju, pa iz različnih razlogov včasih v poslovanju vseeno pride tudi do takih težav, katerih posledica je plačilna nesposobnost ali kapitalska neustreznost podjetja – insolventnost, kot skrajno neugodno in nezaželeno finančno stanje podjetja.

V zvezi s prizadevanji za plačilno sposobnost in insolventnostjo ZFPPIPP poslovodstvu in nadzornemu svetu nalaga kar nekaj dolžnosti, stroka pa nekaj priporočil, ki jih lahko strnemo v štiri splošne faze o delovanju poslovodstva in nadzornega sveta v zvezi z insolventnostjo, in sicer:
- Poslovodstvo in nadzorni svet si morata prizadevati za krepitev plačilne sposobnosti podjetja, torej morata delovati tako, da do insolventnosti sploh ne pride.
- V poslovnem življenju prihaja do vzponov in nepričakovanih padcev, zato morata biti poslovodstvo in nadzorni svet pripravljena tudi na scenarij, ko do insolventnosti podjetja iz kakršnega koli razloga vseeno pride. Zato je modro, da poslovodstvo že pred nastankom insolventnosti pridobi ključna znanja o insolventnosti ter o ravnanju in dolžnostih v primeru insolventnosti.
- Zaradi pravočasnega odkrivanja potencialnih težav s plačilno sposobnostjo, je dolžnost poslovodstva, da nenehno spremlja dogajanja, ki bi lahko ogrozila nadaljnji obstoj družbe. In, če zazna tak razvoj dogodkov, ki bo verjetno bistveno vplival na prihodnjo plačilno sposobnost družbe, sprejme ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja s ciljem odprave vzrokov grozeče insolventnosti. O tem poslovodstvo nemudoma poroča organom nadzora. V kolikor družbi grozi insolventnost, je poslovodstvo omejeno v svojih ravnanjih, saj mora zagotoviti enakopravno obravnavo upnikov, upoštevati interese upnikov, lastnikov in drugih ter se izogibati ravnanjem, ki bi zmanjševala premoženje in ogrožala preživetje družbe.
- Če pride do insolventnosti podjetja, ZFPPIPP poslovodstvu in nadzornemu svetu nalaga dolžnosti in mu določa prepovedi, vključno s predpisanimi izjemno kratkimi roki (30 dni). Takrat mora poslovodstvo kot dober gospodar ustrezno hitro in kvalitetno ugotoviti stanje insolventnosti podjetja, analizirati finančno stanje in možne ukrepe, sprejeti odločitve o nadaljnji usodi podjetja, ter ravnati skladno s predpisanimi dolžnostmi, prepovedmi in roki. V kolikor poslovodstvo ne vidi možnosti za rešitev nastalih finančnih težav, mora v 30 dneh od nastanka insolventnosti vložiti predlog za začetek stečajnega postopka.
Stara modrost uči, da se je na težave potrebno pripraviti, preden le-te nastopijo. Zato bo skrben poslovodja že v času debelih krav poskrbel za krepitev plačilne sposobnosti in kapitalske ustreznosti, da bo podjetje optimalno pripravljeno za primer težav v poslovanju. Obenem je izjemno pomembno spremljanje ključnih področij poslovanja in tveganj, zgodnje odkrivanje in odprava morebitnih manjših poslovnih težav, ki bi ob neukrepanju lahko vodile v stanje insolventnosti.

Prav tako se bo skrben poslovodja seznanil s problematiko hujših težav v poslovanju in insolventnostjo, ki lahko nastopi nepričakovano. Sem spadajo vsaj zakonski predpisi (ZFPPIPP, Pravila poslovnofinančne stroke) o osnovnih pojmih, stanjih, dolžnostih, postopkih in ravnanjih ter rokih za morebiten primer insolventnosti.
Skrben poslovodja bo v zvezi z insolventnostjo želel vedeti in razumeti vsaj naslednje:
- Več o naravi, vrstah in zaznavanju poslovno-finančnih težav.
- Kaj je grozeča insolventnost, kdaj jo mora ugotoviti in kako?
- Kaj je insolventnost, kdaj jo mora ugotoviti in kako?
- Katere omejitve ima poslovodstvo v poslovanju v primeru grozeče insolventnosti, katera ravnanja je dolžno izvesti in v kakšnih rokih?
- Katere omejitve ima poslovodstvo v poslovanju v primeru insolventnosti, katera ravnanja je dolžno izvesti in v kakšnih rokih?
- Kdo vse so upniki podjetja?
- Kaj so ločitveni upniki, izločitveni upniki, prednostni, podrejeni in navadni upniki, kakšne so njihove značilnosti in pravice?
- Kdo je upnik na osnovi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, kakšne so njegove značilnosti in pravice?
- Kaj so ključne pogodbe in kakšen je njihov status ob (grozeči) insolventnosti?
- Kdo je upnik s terjatvijo z odložnim pogojem, kakšne so njegove značilnosti in pravice?
- Kakšne so osnovne značilnosti izvršilnih postopkov v primeru insolventnosti?
- Kakšen naj bodo v primeru težav odnosi z upniki, nadzornim svetom, skupščino?
- Kaj pomeni enako obravnavanje upnikov in neplačevanje obveznosti?
- Kaj je redno poslovanje in prevzemanje obveznosti ter plačila v zvezi s tem?
- Kako naj podjetje ob insolventnosti sodeluje z dobavitelji, kupci, bankami…?
- Kaj je finančno prestrukturiranje in kakšni so ukrepi v zvezi s tem?
- Komu poročati o (grozeči) insolventnosti in kdaj? Kaj naj vsebuje poročilo?
- Kakšno vlogo ima pri insolventnosti nadzorni svet?
- Kakšno vlogo ima pri insolventnosti skupščina lastnikov?
- V kakšnem primeru in kdaj je potrebno podati predlog za začetek stečajnega postopka?
- Kaj storiti v primeru, če upnik poda predlog za začetek insolvenčnega postopka (stečaja ali upniške prisilne poravnave)?
- V kakšnem primeru je poslovodstvo dolžno podati predlog za začetek postopka prisilne poravnave?
- Kdo lahko poda predlog za začetek postopka prisilne poravnave?
- Kaj je prisilna poravnava, kateri so njeni ključni elementi, kako teče postopek, kdo so udeleženci, kakšni so stroški?
- Kaj je prisilna poravnava za malo gospodarstvo, kako se razlikuje od prisilne poravnave?
- Kako velikost podjetja vpliva na insolvenčne postopke?
- Kakšne so odgovornosti poslovodstva in nadzornega sveta v primeru insolventnosti?
- Kako je podjetje kadrovsko in strokovno ter organizacijsko usposobljeno za izzive v primeru insolventnosti?
- Koga zadolžiti za posamezna opravila?

Še preden težave v poslovanju nastopijo v hujši obliki in se odrazijo v finančnem poslovanju podjetja, bo skrben poslovodja del svojega delovanja namenil zgoraj omenjenim temam in vprašanjem ter organiziral izobraževanja zase in sodelavce, morda tudi za nadzorni svet.
Če skrben in odgovoren poslovodja opaža težave v poslovanju ali ranljivost podjetja, ki bi lahko vodile v insolventnost, bo zadolžil svoje sodelavce ali zunanje izvajalce za spremljanje pomembnih področij poslovanja in tveganj ter, z namenom pravočasne ugotovitve grozeče insolventnosti, insolventnosti, kapitalske neustreznosti in plačilne nesposobnosti, tudi sam opravljal potrebne analize poslovanja. Morda bo izdelal tudi preliminarno analizo, s katero bo podrobneje preveril finančni položaj, možne ukrepe finančnega prestrukturiranja in potencialne možnosti za izvedbo prisilne poravnave ali drugih sodnih postopkov finančnega prestrukturiranja.
Z izvedbo preventivnih aktivnosti v zvezi z insolventnostjo (ustrezno izobraževanje in spremljanje znakov insolventnosti ter pravočasna ugotovitev grozeče insolventnosti in insolventnosti) bo poslovodstvo pripravljeno za primer morebitno potrebnega ukrepanja ob nastanku (grozeče) insolventnosti (ukrepanje pri grozeči insolventnosti in insolventnosti obravnavamo v sklopih »Analize, poročila in ukrepi pri insolventnosti« ter »Postopek prisilne poravnave«).
Iz celovitih strokovnih znanj in dolgoletnih praktičnih izkušenj na tem področju, vam lahko ponudimo kvalitetne in praktično naravnane delavnice in izobraževanja o vlogi poslovodstev in nadzornih svetov ob insolventnosti.
- Delavnice/predavanja/seminarji o vlogi poslovodstva in nadzornega sveta pri grozeči insolventnosti in insolventnosti (poslovne težave in insolventnost, omejitve in dolžna ravnanja, odnosi pri insolventnosti, poročanje o grozeči insolventnosti in insolventnosti ter o ukrepih finančnega prestrukturiranja, predlog za začetek stečajnega postopka, predlog za začetek postopka prisilne poravnave, izvedba ukrepov, odgovornosti poslovodstva in nadzornega sveta, sodna praksa)

V kolikor vaše kadrovske zmožnosti v podjetju ne omogočajo ustreznih analiz za ugotavljanje in spremljanje kapitalske ustreznosti, plačilne sposobnosti in insolventnosti, pa vam lahko ponudimo tudi naslednje storitve in svetovanja:
- Študije o kapitalski ustreznosti in plačilni sposobnosti podjetja ter potrebnih in možnih ukrepih
- Redno spremljanje in upravljanje kapitalske ustreznosti, plačilne sposobnosti ter tveganj (kreditno, tržno, operativno in likvidnostno tveganje)
- Preliminarna analiza finančnega položaja, možnih ukrepov in možnosti za izvedbo prisilne poravnave ter drugih sodnih postopkov za odpravo grozeče insolventnosti
- Analiza morebitne insolventnosti in časa nastopa le-te
- Svetovanja v zvezi z insolventnostjo
Poznavanje problematike vodenja podjetja v finančnih težavah, v stanju grozeče insolventnosti in pri insolventnosti sodi med »splošna znanja« poslovodje, zato so zgoraj navedene teme namenjene vsem poslovodjem, ki se zavedajo svoje odgovornosti pri vodenju podjetja, in bi želeli vedeti o tem področju še nekaj več, predvsem s praktičnega vidika. Še posebej priporočamo tovrstna izobraževanja in storitve poslovodstvom tistih podjetij, ki so finančno ranljiva, poslujejo »na robu« in jih lahko nepredvidene težave hitro pripeljejo v insolvenčne vode, ko bodo morali hitro ukrepati.
Imate dodatna vprašanja? Vas zanima več?
Pišite nam, pokličite nas in potrudili se bomo najti ustrezne strokovne rešitve za vas.