Takoj po nastanku insolventnosti mora poslovodstvo sprejeti pomembno odločitev o tem ali bo lahko finančne težave podjetja rešilo s poslovno-finančnimi ukrepi, ki so v pristojnosti poslovodstva in skupščine ali pa bo med ukrepe finančnega prestrukturiranja vključilo tudi sodni postopek prisilne poravnave.

Prisilna poravnava je postopek zaradi insolventnosti, ki predstavljata možen ukrep finančnega prestrukturiranja. Poslovodstvo ob nastanku insolventnosti na osnovi ustreznih analiz predvidi ukrepe finančnega prestrukturiranja v svoji pristojnosti in pristojnosti skupščine, s katerimi predlaga odpravo insolventnosti. V kolikor ti ukrepi ne zadoščajo za odpravo insolventnosti, potem se mora poslovodstvo opredeliti tudi glede prisilne poravnave:

• kakšno prisilno poravnavo predlagati, da bi odpravili insolventnost in
• ali je tako prisilno poravnavo možno izpeljati.

Poslovodstvo je prisilno poravnavo dolžno predlagati in izvesti v primerih, ko odprava insolventnosti ni možna brez prisilne poravnave, le-to pa je možno izpeljati v obsegu, ki je potreben za zagotovitev odprave insolventnosti. Rok za predlaganje začetka postopka prisilne poravnave je zgolj 30 dni od nastanka insolventnosti.

Prisilna poravnava in prisilna poravnava za malo gospodarstvo sta natančno predpisana sodna postopka, ki ju ureja ZFPPIPP, katerih osnovni namen je znižanje in odlog roka plačila terjatev upnikov ter/ali prenos terjatev upnikov na dolžnika/podjetje do take mere, da bo podjetje odpravilo insolventnost. Na ta način poslovodstvo zagotovi obstoj podjetja ter določene bodoče koristi upnikom, ki so višje od tistih v primeru stečajnega postopka.

Prisilna poravnava je postopek, v katerem se križajo interesi upnikov in dolžnika. V tem postopku insolventno podjetje poda upnikom predlog za odpis in odlog plačila terjatev ali prenos terjatev na dolžnika, za potrditev takega predloga pa mora nato pridobiti večino glasov upnikov, da se s takim predlogom strinjajo.

Priprava in izvedba tovrstnih postopkov je ekonomsko in pravno gledano izjemno zahtevno strokovno opravilo. Potrebno je predvideti izvedljivost postopkov, pripraviti številne dokumente v sodelovanju s strokovnjaki kot so revizorji, pooblaščeni ocenjevalci (vrednosti podjetij, nepremičnin, opreme), usklajevati interese z upniki in upraviteljem prisilne poravnave, izvajati dolžna ravnanja, upoštevati številne prepovedi, izvesti postopke pred sodiščem, ter vse skupaj usklajevati in izpeljati tako, da bo v korist podjetja. S postopkom prisilne poravnave se podjetje navadno sreča zgolj enkrat, zato poslovodstvo nanj praviloma ni pripravljeno do te mere, da bi ga bilo samo sposobno kvalitetno izpeljati. Ponavadi nima znanj in izkušenj o poteku postopkov, vzročno-posledičnih povezavah in s pripravo potrebnih gradiv. To področje je izjemno kompleksno in zahteva polno predanost ter natančnost, saj lahko že majhna napaka pomeni stečaj in s tem prenehanje družbe. Večinoma brez strokovne pomoči izkušenih svetovalcev ne gre.

V primerih, ko je smotrno in potrebno insolventnost »zdraviti« s postopki prisilne poravnave, vam bomo nudili kvalitetne nasvete v zvezi s postopki, stroški, izvedljivostjo, dolžnostmi, omejitvami in pozitivnimi ter negativnimi stranmi postopka prisilne poravnave. Prav tako vas bomo vodili skozi postopke, pripravili ustrezno dokumentacijo in koordinirali aktivnosti z drugimi udeleženci postopkov (upravitelj, sodišče, revizorji, ocenjevalci, odvetniki…).

V zvezi s postopki prisilne poravnave so naše izkušnje med najcelovitejšimi in najobsežnejšimi v Sloveniji. S prisilno poravnavo kot metodo finančnega prestrukturiranja se ukvarjamo profesionalno že več kot 25 let in smo v praksi spoznali številne prednosti, slabosti in pasti različnih faz tega postopka. Zato vam lahko ponudimo svetovanje in storitve pri usklajevanju mnogih dejavnikov v postopku prisilne poravnave, ki bodo zagotavljali optimalen obseg koristi tako za podjetje in lastnike kot tudi upnike.

V kolikor je prisilna poravnava pravi način in ukrep za finančno sanacijo podjetja, vam lahko ponudimo strokovno pomoč pri vseh fazah postopka prisilne poravnave.

• Svetovanje in storitve pri odločanju o izvedljivosti prisilne poravnave (prednosti, slabosti, obveznosti, pravice, stroški, kontrola nad poslovanjem, postopki, roki, vplivi na poslovanje, izvedljivost…)
• Svetovanje glede izvedbe prisilne poravnave za malo gospodarstvo in primerjave med ukrepi in učinki prisilne poravnave za malo gospodarstvo in prisilne poravnave
• Priprava Poročila o finančnem položaju in poslovanju ali svetovanje pri pripravi in koordinacija z izbranim pooblaščenim revizorjem
• Priprava različnih Načrtov finančnega prestrukturiranja po ZFPPIPP:
  – za prisilno poravnavo,
  – za prisilno poravnavo za malo gospodarstvo,
  – priprava Spremenjenega Načrta finančnega prestrukturiranja,
  – priprava Načrta finančnega prestrukturiranja za upniško prisilno poravnavo (po 221.j. in 221.k. členu ZFPPIPP)
• Usklajevanje aktivnosti pri pripravi Načrta finančnega prestrukturiranja z ostalimi deležniki (revizorji, pooblaščeni ocenjevalci…)
• Priprava Poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij (po 146. in 181. členu ZFPPIPP)
• Priprava Izjave dolžnika v primeru Ugovora upnika proti vodenju postopka prisilne poravnave (po 172. in 176. členu ZFPPIPP)
• Pomoč zastopnikom dolžnika glede ekonomsko-finančnih in proceduralnih vprašanj pri narokih pred sodišči v zvezi s prisilno poravnavo (priprava vlog, izjav, mnenj, nastopi na narokih…)
• Priprava druge potrebne dokumentacije za prisilno poravnavo (vloge, dopolnitve, sklepi za poenostavljeno zmanjšanje in povečanje kapitala, prodaja premoženja…)
• Svetovanje poslovodstvu v postopkih prisilne poravnave (proceduralna vprašanja, odgovornosti, dolžnosti pri poslovanju, odnosi z upniki, z upraviteljem prisilne poravnave, s sodiščem…)
• Pogajanja z bankami in drugimi upniki v postopku prisilne poravnave
• Strokovna mnenja v postopku prisilne poravnave

Imate dodatna vprašanja? Vas zanima več?

Pišite nam, pokličite nas in potrudili se bomo najti ustrezne strokovne rešitve za vas.