Ko se pojavijo težave v poslovanju (upad prihodkov, problemi z zagotavljanjem plač, občasna blokada TRR, podaljševanje roka plačil dobaviteljem, neizpolnitev drugih obveznosti, negativno poslovanje…), je poslovodstvo še posebej dolžno spremljati poslovnofinančne elemente in kazalnike, ki kažejo kapitalsko ustreznost, plačilno sposobnost, morebitno ogroženost obstoja podjetja, grozečo insolventnost ali insolventnost.

Poslovodstvo mora kot dober gospodar predvsem pravočasno zaznati in ugotoviti grozečo insolventnost in insolventnost podjetja. Grozeča insolventnost in insolventnost sta položaja, za katera ZFPPIPP poslovodstvom in drugim organom podjetja natančno predpisuje dolžna ravnanja, roke in njihovo odgovornost.

Grozeča insolventnost je položaj, ki nastane, če je verjetno, da bo podjetje v roku enega leta postalo insolventno. ZFPPIPP usmerja poslovodstvo v zgodnje odkrivanje grozeče insolventnosti. Ko poslovodstvo ugotovi stanje grozeče insolventnosti mu ZFPPIPP nalaga naslednje:

1. sprejetje ustreznih ukrepov finančnega prestrukturiranja s ciljem odprave vzrokov grozeče insolventnosti,
2. takojšnje poročanje organom nadzora,
3. zagotavljanje enakopravne obravnave upnikov,
4. upoštevanje interesov upnikov, lastnikov in drugih deležnikov,
5. izogibanje ravnanjem, ki bi zmanjševala premoženje ali ogrožala preživetje družbe.

Zakonodaja težišče aktivnosti poslovodstev glede insolventnosti usmerja predvsem  zaznavanje grozeče insolventnosti in ukrepanje za preprečitev nastanka insolventnosti. V tem smislu je ključno zgodnje predvidevanje težav ter odpravljanje vzrokov   težav v finančnem poslovanju, v smislu, da do resnih finančnih problemov sploh ne pride. Ključno orodje pri tem pa so analize finančnega položaja in poslovanja ter finančno načrtovanje, katerim naj poslovodstva v podjetjih namenijo ustrezno pozornost. Za odpravo položaja grozeče insolventnosti zakonodaja, poleg »internih« ukrepov finančnega prestrukturiranja podjetij, podjetjem omogoča tudi dva sodna postopka: Postopek preventivnega prestrukturiranja in Postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti.

Insolventnost pa je položaj , ki začne z nastopom plačilne nesposobnosti ali kapitalske neustreznosti ali z izpolnitvijo pogojev, ki jih v zvezi z insolventnostjo določa ZFPPIPP. Ugotovitev insolventnosti je namreč izjemno pomemben trenutek v življenju podjetja, saj stanje insolventnosti pomeni, da podjetje ne izpolnjuje več minimalnega standarda za nastopanje na trgu, kot ga določa ZFPPIPP – plačilne sposobnosti.

ZFPPIPP daje plačilno nesposobnemu podjetju možnost, da si z ukrepi finančnega prestrukturiranja plačilno sposobnost povrne in posluje naprej. V kolikor pa poslovodstvo ne vidi možnosti za ponovno vzpostavitev plačilne sposobnosti podjetja, ZFPPIPP poslovodstvu nalaga dolžnost, da za podjetje predlaga začetek stečajnega postopka torej prenehanje delovanja podjetja.

Ko poslovodstvo ugotovi, da je podjetje postalo insolventno, je potrebno ukrepati zelo odločno in skladno s predpisanimi postopki po ZFPPIPP, saj v tem primeru za ravnanja in dolžnosti  poslovodstva tečejo tudi roki, ki so izjemno kratki. V stanju insolventnosti podjetja ima poslovodstvo na osnovi ustreznih analiz možnost ukrepanja v treh smereh:

1. v kolikor  poslovodstvo ocenjuje, da je v podjetju možno zagotoviti odpravo vzrokov insolventnosti z ukrepi finančnega prestrukturiranja »interne« narave, mora ukrepe finančnega prestrukturiranja v 30 dneh od nastanka insolventnosti izvesti in odpraviti insolventnost.
2. v kolikor  poslovodstvo ocenjuje, da je v podjetju možno zagotoviti odpravo vzrokov insolventnosti, vendar ukrepi finančnega prestrukturiranja »interne« narave niso zadostni, pri čemer obenem poslovodstvo ocenjuje, da je možno izvesti prisilno poravnavo (in z ukrepi v prisilni poravnavi, skupaj z internimi ukrepi« odpraviti vzroke za insolventnost), mora v 30 dneh od nastanka insolventnosti vložiti predlog za začetek postopka prisilne poravnave.
3. v kolikor poslovodstvo oceni, da rešitev nastalih težav in odprava insolventnosti ni realna, je dolžno v 30 dneh od nastanka insolventnosti vložiti predlog za začetek stečajnega postopka.

V vmesnem času od ugotovitve insolventnosti do odprave insolventnosti  ali do vložitve predloga za začetek stečajnega postopka pa je poslovodstvo dolžno zagotoviti enako obravnavo vseh upnikov, ki so v enakem položaju, zagotoviti neopravljanje plačil za obveznosti, ki so nastale pred ugotovitvijo insolventnosti, zagotoviti opravljanje samo rednega poslovanja in prevzemanje obveznosti ter plačil za redno poslovanje.

V kolikor podjetje na insolventnost ne bo vnaprej pripravljeno z ustreznimi analizami ter tudi načelnimi odločitvami, potem bo zelo verjetno ob ugotovitvi insolventnosti lahko ukrepalo le v smeri vložitve predloga za začetek stečajnega postopka, saj bo za izvedbo ukrepov finančnega prestrukturiranja (interni ukrepi, predlog prisilne poravnave) 30 dni  pogosto premalo časa.

V praksi ugotavljamo, da je obdobje, ko se težave v poslovanju pojavijo, (pre)pogosto čas zamujenih priložnosti.

Poslovodstva se velikokrat ne zavedajo dejanske razsežnosti težav v podjetju, ne spremljajo plačilne sposobnosti in kapitalske ustreznosti, ne izvedejo potrebnih analiz stanja v podjetju, ne izvedejo dolžnih ravnanj v zvezi z ugotovitvijo (grozeče) insolventnosti, ali pa reagirajo prepozno, nestrokovno in neustrezno, zaradi česar po nepotrebnem »ugasne« marsikatero podjetje, poslovodstva pa si nakopljejo odškodninske in druge tožbe upnikov, upraviteljev in podjetja. To se pogosto zgodi zaradi neznanja,  vpetosti vpletenih v vsakdanjo rutino, ali pa zaradi nezmožnosti strokovnega, nepristranskega in celovitega pogleda na stanje v podjetju. Največkrat tako podjetje ni izvedlo predhodnih priprav ali izobraževanj v zvezi s težavami v podjetju in insolventnostjo, niti ni sistematično spremljalo pomembnejših področij poslovanja z namenom pravočasne ugotovitve (grozeče) insolventnosti.

Poznavanje zakonsko predpisanih postopkov pri grozeči insolventnosti in pri insolventnosti, poznavanje omejitev in dolžnih ravnanj ter njihova pravočasna izvedba, obenem pa tudi vsebinsko kvalitetna analiza težav, vzrokov in možnih ukrepov za rešitev stanja, so mnogokrat prehud zalogaj za zaposlene znotraj podjetij, saj s takimi situacijami in kompleksno zakonodajo na tem področju nimajo izkušenj, ali pa ustreznega kadra za to v podjetju preprosto ni.

Prepoznavanje pravih težav, širši pogled na problematiko in možne rešitve, neobremenjenost z dnevnimi problemi v poslovanju, nepristranskost in objektivnost so tiste prednosti, ki jih, na osnovi obsežnega strokovnega znanja s področja insolventnosti in izjemno bogatih praktičnih izkušenj, lahko ponudimo ob ugotovitvi insolventnosti – v izjemno težkem in odločilnem času za obstoj in razvoj vašega podjetja.

Ob zaznavi znakov grozeče insolventnosti oziroma pred ugotovitvijo insolventnosti vam lahko ponudimo naslednje storitve:

• Analiza finančnega položaja in poslovanja, (grozeče) insolventnosti in ukrepov finančnega prestrukturiranja
• Analiza izvedljivosti postopka prisilne poravnave in drugih postopkov sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti

V kolikor, na osnovi ustreznih analiz, poslovodstvo ugotavlja, da je sanacija (grozeče) insolventnosti možna, potem bo poslovodstvo praviloma pristopilo k temeljiti pripravi sanacijsko razvojnih dokumentov. Lahko vam izdelamo: 

• Razvojni načrt, Investicijski načrt, Sanacijski načrt poslovnega prestrukturiranja

V kolikor poslovodstvo oceni, da insolventnosti ni mogoče sanirati, vam lahko pomagamo tudi pri predlogu za začetek stečajnega postopka.

• Svetovanje pri pripravi in podaji predloga za začetek stečajnega postopka

Pogosto pride do situacije, da nekdo od upnikov predlaga začetek stečajnega postopka. V kolikor ste mnenja, da niste insolventni, oziroma da lahko insolventnost odpravite sami, ali pa preprosto ne veste, kako se znajti v taki situaciji, v kateri so roki izjemno kratki, potem se obrnite na nas in vam bomo pomagali z našimi izkušnjami v tovrstnih situacijah.

• Svetovanje in priprava dokumentacije v predstečajnem postopku glede odložitve odločanja o začetku stečajnega postopka (235. do 238 člen ZFPPIPP; Zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka; Opravičba zahteve za odložitev odločanja)

Na osnovi naših izkušenj in veljavne zakonodaje vam ob ugotovitvi insolventnosti lahko svetujemo na naslednjih področjih.

• Svetovanja v zvezi z dolžnimi ravnanji, roki, postopki in prepovedmi pri (grozeči) insolventnosti po ZFPPIPP
• Svetovanja v zvezi s postopki prisilne poravnave in drugimi postopki sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti
• Svetovanja v zvezi z odškodninskimi odgovornostmi poslovodstva in nadzornega sveta pri insolventnosti

Zgoraj navedena svetovanja in storitve so namenjena podjetjem, ki so ugotovila grozečo insolventnost ali insolventnost, nimajo pa ustreznega kadra,  potrebnih znanj ali izkušenj za analizo stanja, postavitev diagnoze in oblikovanje ukrepov za odpravo insolventnosti.

Imate dodatna vprašanja? Vas zanima več?

Pišite nam, pokličite nas in potrudili se bomo najti ustrezne strokovne rešitve za vas.